|
Vzgojitelj prvoligaških vratarjev |
|
|
Miloš Aksentijevič, strokovnjak za delo z vratarji, začenja tretjo ero na SVIŠ-evi klopi. Preberite si njegov portret, ki je nastal za zbornik ob 50-letnici igranja rokometa v občini.
Miloš Aksentijevič je v Ivančno Gorico prišel pred začetkom sezone 2004/05 kot pomočnik Gorazda Potočnika. »Pritegnili so me okolje in fantje iz ekipe, ki sem jih nekaj že prej poznal. Tudi z Gorazdom Potočnikom sva dobro sodelovala, še ko sem bil jaz igralec Grosupljega, on pa trener. Seveda pa je bil zelo mikaven tudi izziv sedenja na klopi prvoligaša,« pravi Miloš.
 V SVIŠ-u je s krajšim presledkom ostal do sezone 2008/09. Vseskozi je bil pomočnik – po Potočniku sta bila njegova »šefa« Roman Zarabec in Sašo Barle. »Nikoli se nisem želel izpostavljati kot prvi trener. V prvi vrsti sem v klub prišel zato, da se kaj naučim. Do tega, da sem ostal dlje, pa je privedel splet okoliščin. Vsaka sezona je bila nekaj posebnega. Prva je minila v znamenju prilagajanja, tudi SVIŠ-a v prvi ligi. Medtem ko je bila sezona 2005/06 v 1. B-ligi najbolj burna, čustvena. V njej je najbolj prišla do izraza želja po uspehu, vnovičnem napredovanju v prvo ligo,« nadaljuje nekdanji zunanji igralec in krožni napadalec Grosupljega.
Še posebej z veseljem in ponosom se spominja svojega dela z mladinsko ekipo, s katero se je prebil v prvo ligo: »Pri ukvarjanju z mladinci mi je najbolj ugajalo, da sem videl svoje delo, napredek igralcev. Podobno je bilo tudi z vratarji, ki so bili moja skrb. Veseli me, da moji nekdanji varovanci Boštjan Grm, Jure Jeraj in Rok Jelovčan branijo v prvi ligi ali kakovostnih klubih, kar pomeni, da smo delali dobro.« |
