Kot je že znano, se je v sredo, 28. 11. 2007, na tekmi med domačim SVIŠ-em in gostujočim Preventom poškodoval igralec Janez Gams. V slovenskih športnih medijih (športni časnik Ekipa in slovenski rokometni portal Zicer) je bilo v zvezi s tem dogodkom napisano marsikaj neresničnega, zato smo se v klubu odločili, da podamo svoje stališče in tudi strokovno mnenje zdravnika Janeza Zupančiča, dr. med., ki je bil navzoč ob oskrbi poškodovanca.

V nesrečni 45. minuti je po nenamernem udarcu v obraz na parketu obležal že prej omenjeni Gams. Po sodniški prekinitvi je bil prvi pri poškodovancu uradni fizioterapevt gostujočega moštva, po klicu sodnika pa mu je na pomoč priskočila tudi domača fizioterapevtka, ki je bila v zapisniku navedena kot uradna zdravnica na tekmi (s tem je zagotovljeno kriterijem, ki jih predpisujejo Propozicije državnih rokometnih lig, obstajajo pa dokumenti o njeni usposobljenosti). Videla je, da je stanje zelo resno, zato je odšla do zapisnikarske mize s prošnjo, naj čim prej pokličejo reševalno ekipo. Klic, ki ni bil edini, je bil opravljen nemudoma. Prav v tem času, če ne že prej, je na pomoč mlademu Gamsu prišel tudi  Zupančič. Omenjeni je predsednik RK SVIŠ in hkrati tudi zdravnik splošne medicine z ustrezno licenco iz urgentne medicine. Zupančič ima popoln nadzor nad zdravstveno opremljenostjo v klubu za primere, kot je bil tudi ta. Kot predsednik kluba je prisoten na vsaki domači tekmi, in sicer na tribuni v prvi vrsti. Odzval se je takoj, ko je opazil, da je igralec nezavesten, k čemur mu je z znakom nakazal tudi delegat srečanja g. Korič. Pristopil je tudi zato, ker je opazil, da so laične osebe, ki so pritekle na igrišče, nezavestnega igralca obrnile na hrbet, kar pa je seveda proti doktrini medicine.

 Zupančič je o primeru Gams predstavil svoje videnje in povedal, da je bila klicana reševalna postaja. Z urgentno ekipo reševalne postaje se je po telefonu pogovarjal tudi sam (o tem obstaja telefonski posnetek na Reševalni postaji in pri ekipi SNMP Ljubljana, ki ga je mogoče preveriti kadarkoli). Ko je bil poslan poziv za reševalno vozilo, se je dispečer odločil, da bo vezal SNMP Ljubljana in ne dežurnega zdravnika ZD Ivančna Gorica. Katero reševalno vozilo in iz katerega kraja bo prišlo po poškodovanca, je bila torej odločitev dispečerja, za katero je verjetno imel tudi strokovni razlog. V stiku z urgentno ekipo je omenjeni zdravnik navedel stanje poškodovanega igralca, in čeprav je bilo le-to med pogovorom že stabilno, je kljub temu zahteval, da pride urgentno vozilo in ekipa SNMP Ljubljana. Vozilo je prišlo v 45 minutah. Ko delujejo čustva na strani vseh udeležencev, je vsaka stvar prepočasna. Ko gre za poškodbo s(m)o pretreseni vsi, tako igralci, svojci, občinstvo, športni delavci kot športni funkcionarji.

Poškodovani igralec je bil v času do prihoda reševalnega vozila  ves čas v stabilnem stanju, brez znakov preteče življenjske nevarnosti. Zupančič se ne strinja, da je bilo ukrepanje skrajno »neodgovorno in malomarno«. Pravi, da je organizacija delovala zelo profesionalno in da ocena laikov ne more biti več kot ocena usposobljenega zdravnika. Da je položaj resen, je bilo očitno, in temu primerno je bilo tudi ustrezno ukrepano. Zupančič je glede »nudenja zdravstvene oskrbe kar na samem parketu« povedal, da je bil poškodovani igralec 6 minut nezavesten, pozneje je prišel k zavesti, postopoma pa se je začel spominjati tudi samega dogodka. Tudi  po premestitvi na drseči blazini ob rob igrišča (po mnenju zdravnika je transfer poškodovanca z »navadno športno blazino« popolnoma ustrezen ukrep), je še vedno ostal na »parketu«, kjer je čakal na prevoz v Ljubljano. Znana strokovna doktrina je, da se zdravstvena oskrba daje na samem kraju poškodbe ali v neposredni bližini. Po mnenju zdravnika ni bilo potrebnih nobenih dodatnih ukrepov, razen hlajenja desnega lica in bodrenja staršev, soigralcev ter drugih udeležencev. Glede navedbe »kaj bi se lahko pri premiku z blazino zgodilo s poškodovančevimi vretenci« je Zupančič povedal, da v konkretnem primeru vretenca niso bila poškodovana, mehanizem poškodbe je bil znan, pričakovane poškodbe so bile takoj evidentne, znakov za poškodbo hrbtenice ni bilo, s poznejšo RTG-preiskavo pa je bila izključena tudi poškodba skeleta, zato so take hipoteze brezpredmetne. Zupančič je še povedal, da v zdravniški stroki ne razlikujejo, ali gre za hud ali lahek pretres možganov, temveč gre samo za pretres možganov. Prav tako tudi ni šlo za premaknjeno ličnico, ker take poškodbe ni. Premaknjenost/distorzija ali luksacija je mogoča le pri poškodbah sklepov. Izpostavljal se je tudi problem nosil. Nosila niso bila potrebna, saj je transport na drseči blazini do roba igrišča veliko primernejši. Zdravnik, ki je poškodovanemu igralcu pomagal, je gotovo znal oceniti, kakšen način transferja je najprimernejši.

Zupančič poudarja, da trditev, da je bila zdravstvena oskrba v primeru Gams nestrokovna, nikakor ni resnična. Oskrba je bila strokovna, v primeru nadaljnjih neutemeljenih napadov na RK SVIŠ pa bo klub prisiljen stvar reševati na ustreznem sodišču, s predhodno pridobitvijo mnenja izvedenca medicinske stroke.

Željo o čimprejšnjem okrevanju in obžalovanje, da je do poškodbe prišlo, je RK SVIŠ naslovil na RK Prevent. V klubu močno obžalujemo, da je poziv igralcev Preventa v medijih opremljen z neresnicami in nestrokovnimi ocenami, ki mečejo slabo luč na vso zdravstveno oskrbo v ligi, ne samo na omenjeni klub. V našem odzivu ne gre za prepir prek medijev ter podajanje nasprotujočih oziroma različnih mnenj, temveč zgolj in samo za resnico.

                Rokometni klub SVIŠ Pekarna Grosuplje, Ivančna Gorica